Bilo je megleno zgodnjepomladansko sobotno popoldne pred skoraj tridesetimi leti, ko sva z Zdenetom, kot dr. Zdenku Čepiču pravimo kolegi in prijatelji, v prostoru, kjer je danes v stavbi Kazine knjigarna Geonavtik, sedela na tleh ob kupih za zgodovinarja neizmernega bogastva – starih (razmetanih) knjig politične, socialne, kulturne in gospodarske vsebine, ki so jih delavci knjižnice Inštituta za sociologijo ob njeni selitvi v prostore tedanje Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo pustili v »naši« hiši. »Naši« zato, ker je bil Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, zdaj Inštitut za novejšo zgodovino, (do pred kratkim) njen upravitelj. In ob selitvi t. i. sociološke knjižnice je inštitut svojo iz prvega nadstropja Kazine preselil v njene sedanje prostore. Nezaseden je za krajši čas ostal le prostor današnje Geonavtikove kavarne in knjigarne.