Uršulinska cerkev, najpomembnejša arhitektura ljubljanskega baroka, je s svojo dominirajočo monumentalno baročno fasado najstarejša in najpomembnejša stavba na Kongresnem trgu. Tu so se prej razprostirali vrtovi knezov Turjaškega in Eggenberga. Leta 1707 jih je kupil Jakob Schell pl. Schellenburg, ki je prispeval denar za gradnjo cerkve in samostana.Tri leta pozneje je dobil še vrt Fabijančičevih dedičev in vse tri vrtove obdal z visokim samostanskim zidom. Cerkev je bila zgrajena med letoma 1718 in 1726/28. Verjetno avtorstvo je pripisano G. Frigimelicu (1653‒1732) iz padovanskega umetnostnega kroga. Novi arhivski viri o zidavi cerkve pa bolj kažejo, da je cerkev sezidal ali pri zidavi sodeloval furlanski mojster Carlo Martinuzzi (o. 1644‒o. 1715). Kolosalni tričetrtinski stebri poudarjajo cerkveno fasado palladijevskega tipa in nosijo močan plastično poudarjen arhitrav z borrominijevsko plamenasto zaključeno atiko. Vzornici sta bili beneški cerkvi S. Giorgio Maggiore in Il Redentore, ravno tako močan vpliv pa je bila borrominijevska arhitektura njegove rimske cerkve S. Carlo alle Quatro Fontane. Sočasno s cerkvijo je ljubljanski trgovec Jakob Schell pl. Schellenburg dal sezidati ob njej tudi samostan.

Notranjost ladje tvori pravokotna dvorana s plitkimi oltarnimi nišami ob strani in prehodi v notranjih opornih slopih, na katerih sloni beneški obok s sosvodnicami. Ladji je prislonjen kupolasto obokani kvadratni prezbiterij, ki predstavlja edinstven element prostorskega poudarka in svetlobnega vira v vrsti dvoranskega tipa. Še posebej pomembna je notranja oltarna arhitektura. Najpomembnejši del opreme je veliki oltar Francesca Robbe, izklesan med letoma 1729 in 1744 iz raznobarvnega marmorja. V nastavku je oljna slika Marijinega kronanja slikarke Jožefe Strauss s kipoma sv. Ane in sv. Katarine na bokih ter alegorijami Vere, Upanja in Ljubezni v atiki. Tudi štirje stranski baročni oltarji, izdelani med letoma 1749 in 1752, so opremljeni z lesenimi, belo polihromiranimi kipi in razodevajo Robbov vpliv. V prezbiteriju se nahaja Pieta iz okoli leta 1430. V preddverju je vzidan Robbov nagrobnik Ane Sabine Cardi iz leta 1735. Leseni oltar Ecce homo je izdelek Henrika M. Löhra. Oltarni sliki sv. Uršule in sv. Avguština v levem in desnem stranskem oltarju sta delo Valentina Metzingerja iz leta 1750. Velike podobe Marije s svetniki, sv. Ludvika Toulouškega in sv. Bonaventure so domnevno delo beneškega slikarja Jacopa Palme mlajšega. Stari zvonik so po potresu leta 1895 porušili in nato postavili novega po baročnih formah.

S Plečnikovo ureditvijo je uršulinska cerkev postala dominanta Kongresnega trga. Leta 1930 so jo po njegovih predlogih na novo pobarvali, dve leti pozneje pa pred glavni portal postavili stopnišče z balustrado, dvoje beneško zaobljenih trodelnih kolonad ob bokih fasade.