Na najbolj reprezentativni lokaciji južnega konca trga dominira stavba univerze. V preteklosti je na njenem mestu stala stavba Fištamije - deželnoknežjega vicedomskega (tudi deželnega) dvorca, zgrajenega pred letom 1511. Avstrijska vlada je leta 1747 položaj deželnega upravitelja - vicedoma ukinila, palačo pa so uporabili za druge upravne namene. V njej so do leta 1791 uradovali in stanovali namestniki deželnega vladarja, stanoval pa je tudi vladar, ko je prišel v Ljubljano. Ob Fištamiji so stala Vicedomska ali Fištamska mestna vrata z zapori in vratarjevim stanovanjem. Leta 1529 so jih okrepili z bastijo iz rezanega kamna. Vrata so bila celo višja od dvorca in so imela na vrhu grajsko kapelo sv. Ahaca. V baroku so na fasado pridali stebrišče in poprsje Karla VI., ki ga je izdelal Francesco Robba in ga danes hrani Mestni muzej. Mestna vrata so po ukazu okrajne gosposke podrli leta 1793, dvorec pa je tedaj postal sedež kranjske deželne vlade in pozneje stanovski dvor. Tu je leta 1821 potekal znameniti kongres evropskih vladarjev kot politični zaključek napoleonskih vojn. Po potresu leta 1895 so poslopje podrli in naslednje leto razpisali javni natečaj, na katerem je bil izbran načrt deželnega inženirja Jana Vladimirja Hraskega. Zaradi varčevanja so dali njegove načrte predelati dunajskemu arhitektu Jozefu Hudetzu. Štiri različne fasade je oblikoval v slogu nemške neorenesanse ter jih kombiniral z gotskimi arhitekturnimi prvinami. Mogočno poslopje deželnega dvorca (sedeža kranjskega deželnega zbora) z osrednjim dvoriščem so sezidali v letih 1899 do 1902. Glavni fasadi sta dve, prva s slavnostnim balkonom, kupolo in reprezentativnim dohodom z manjšim parkom proti Kongresnemu trgu in druga s stolpom z uro proti Vegovi ulici. Izrazita je rustika pritličja, fasade krasijo medaljoni z grbi štirinajstih nekdanjih kranjskih mest in trgov ter deželni grb na glavnem pročelju. Do konca prve svetovne vojne je bil tu sedež kranjskega deželnega zbora, z ustanovitvijo leta 1919 pa je dobila svoje prostore slovenska univerza.

V vhodni park je bil leta 1992 postavljen kip Evrope, delo kiparja Franceta Kralja. Ob dohodnih poteh stoje na podstavkih doprsni portretni kipi pomembnih univerzitetnih osebnosti.