La Amistad ni bila tipična ladja za prevoz sužnjev, temveč običajni trgovski škuner, ki je zasužnjene Afričane prevažal zgolj po naključju. Glede na to je nesoglasje med imenom in vsebino vsaj za spoznanje manj cinično. Toda nesrečnikom, natlačenim v podpalubju, to gotovo ni bilo v pretirano tolažbo. Če bi razumeli špansko in videli, da jih od najdražjih za vedno ločuje ladja s tako plemenitim imenom, kot je Prijateljstvo, njihov obup ne bi bil nič manjši. Prav nasprotno, subtilnejši bi to lahko razumeli kot dodatni udarec zle usode in njihova groza bi se samo še povečala. Skratka, formalno dejstvo, da La Amistad ni bil običajni člen v trgovini s sužnji položaja Singbejevih tovarišev ni v ničemer spremenila. Singbe (v nekaterih virih tudi Cinque), ki se je s svojimi 48 tovariši uprl, pobil skoraj vso posadko Prijateljstva in se po zaslugi lažnivega navigatorja namesto na poti domov znašel ob južni obali Nove Anglije, se je s to podrobnostjo seznanil šele na sodnem procesu, ki je trajal še dve leti potem, ko so jih zajeli ob obalah Long Islanda. Tam, v Hartfordu in kasneje v New Havenu, je izvedel, kaj pomeni ime La Amistad, kdo je bil lastnik ladje in kakšni usodi so z uporom ubežali.