Avtor obravnava proces proti morilcu Simonu Heldu v letih 1899-1900. Helda so zaradi okrutnega umora
obsodili na smrt z obešenjem ter ga justificirali 3- marca 1900. Usmrtitev je bila prava senzacija. Primer zločinca
Helda pa nosi še eno dimenzijo. Krivda nevarnega in krvoločnega hudodelca je bila zaznamovana tudi s pripadnostjo
ciganskemu ljudstvu, ki so mu v tem času zaradi njegove neprilagojenosti ustaljenemu načinu življenja in
nespoštovanju družbenih norm in pravil, pripisovali vse najslabše. Izrazita nenaklonjenost do nadležnih ciganov
je bila stalna spremljevalka Heldovega zločina in kazni. Justifikacija pa naj bi služila celo kot eksempel ciganski
drhali, ki je "z ropom in krajo ustrahovala ubogega kmeta", da naj si nikar ne drzne stopiti po njegovih krivih
potih.