Tabor se še niti pošteno ni končal, pa so me udeleženci že spraševali, ali lahko naslednje leto spet pridejo in da bo najbolje, da jih že napišem na seznam. Po šestih dneh, preživetih z dvanajstimi dijaki in študenti ob preučevanju zgodovine dveh vasi, si človek kaj boljšega sploh ne bi mogel želeti. Pri dijakih je namreč zelo pomembno, kako tabor doživijo. Sam tabor je namreč skupek najrazličnejših veščin: kot raziskovalci so se morali prilagajati različnim, tudi nepredvidenim okoliščinam. Če so želeli, da jim bodo vaščani pokazali, posodili svoje dokumente, so morali biti prijazni, potrpežljivi, vztrajni, iznajdljivi. Šest dni so preživeli s popolnimi tujci, v novi skupini, v kateri so se morali prilagoditi drugim posameznikom, naučili so se prepoznavati različne vrste arhivskih dokumentov in jih na ustrezen način predstaviti javnosti na priložnostni razstavi ob koncu tabora.