Arhivski viri so eden temeljev oziroma pogojev znanstvenega zgodovinopisja. Vsaka objava arhivskega gradiva na način, značilen za metode in tehniko znanstvenega zgodovinopisja, je zato zanj in tudi za vse, ki jih objavljana tematika virov zanima, dobrodošla. To velja tudi za objavljene vire o tajni diplomaciji, ki sta jo vsak za svojo državo vzdrževala med seboj dva obveščevalca, kot je primer v virih o stikih med jugoslovanskim in izraelskim obveščevalcem, ki jih je za objavo pripravila dr. Ljuba Dornik Šubelj, arhivistka Arhiva Republike Slovenije (sedaj že upokojena), ki je vrsto let skrbela in urejala resnično obsežen fond slovenskega »ministrstva « za notranje zadeve (Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS), najbrž danes največja poznavalka arhivskega gradiva obveščevalne službe v Sloveniji (ne gradiva SOVE, ki še ni v celoti predano Arhivu Republike Slovenije) in strokovnjakinja za zgodovino jugoslovanske tajne politične policije, t. i. Udbe (ta je sicer imela uradno drugačna imena), v Sloveniji. S to tematiko je magistrirala (objava Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo, Ljubljana 1999) in deset let pozneje doktorirala (Vloga OZNE za Slovenijo pri prevzemu oblasti : 1944–1946), za objavo pa je leta 2003 pripravila tudi izdajo virov (skupaj z Lovrom Šturmom in Pavletom Čelikom) Navodila za delo varnostnih organov v SR Sloveniji (Arhivsko društvo Slovenije, zbirka Viri, 21), za kar je napisala uvodno študijo o kratki zgodovini organov državne varnosti pri nas.