slovenski zgodovinopisni literaturi je posebej opazen manko, ki zadeva obravnavo problemskih vsebin izven slovenskega prostora. Nekaj takih del sicer že imamo, kljub temu pa ne moremo govoriti o usmeritvi, ki bi lahko v bližnji prihodnosti zagotavljala preseganje ozkih nacionalnih okvirov historičnega raziskovalnega interesa na Slovenskem. Monografija dr. Jurija Hadalina, Boj za Albanijo : propad jugoslovanske širitve na Balkan, zato predstavlja pomembno izjemo, ki opazno širi spoznavni obseg slovenske zgodovinske vede in nadgrajuje dosedanje stanje v njenem okviru izvajanih raziskav. Njena posebna odlika je tudi kompleksno poznavanje delovanja vsedržavnega organizma druge jugoslovanske skupnosti. Avtor ga je, skladno s predmetom svoje raziskave, predstavil skozi razčlenitev enega od najbolj občutljivih vprašanj druge Jugoslavije (jugoslovansko-albanske odnose), ki je imelo velik pomen za njen notranje- in zunanje politični razvoj ter ideološki značaj. Monografija s tem v marsičem odgovarja na ključna vprašanja, ki so zaznamovala razvoj socialističnega ideološkega, političnega in gospodarskega modela na Slovenskem in v drugi Jugoslaviji, hkrati pa opozarja na tiste njegove vidike, brez katerih ne moremo celostno oceniti zgodovinskega položaja, v katerem so bili Slovenci in jugoslovanska država po letu 1945. Tako tvorno prispeva k poznavanju omenjenega obdobja in zgodovinskih procesov, ki so ga opredelili.