Peter Gstettner je v knjigi objavil enajst krajših razprav, ki tematsko zajemajo vprašanja pozabljenih ali manj znanih krajev spominjanja. Razprave so med seboj povezane, vendar jih bralec lahko bere tudi povsem ločeno. Avtor med drugim obravnava vzroke, zakaj je avstrijski spominski prostor na žrtve druge svetovne vojne oziroma avstrijskega in mednarodnega odpora proti nacizmu tako močno utesnjen na Mauthausen kot osrednji prostor spominjanja. Govori o vlogi koroške deželne politike pri zasnovi narativov, ki jih javnosti posredujejo učbeniki zgodovine in ki jih oblast posreduje javnosti. V zadnjem primeru se ustavlja pri povojnem ravnanju s podružnicama Ljubelj-sever in Dhovše koncentracijskega taborišča Mauthausen in pri enem osrednjih mitov koroškega deželnega zgodovinopisja – pri »samoosvoboditvi« Koroške v večernih urah 7. maja 1945.