Otvoritvi so sledila štiri nosilna predavanja, kjer se je še posebej nakazala želja po spremembah ustaljenih konceptov, saj zapletena obravnava zgodovine otroštva nujno kliče po interdisciplinarnem pristopu. Na podlagi metodoloških razmišljanj Uweja Krebsa, umetnostnozgodovinske analize upodobitev otrok Matevža Langusa Kristine Preininger, pronicljive analize podobe otroka v slovenski mladinski književnosti Milene Mileve Blažić in orisu otroških motivov v slovenskem ljudskem izročilu Darje Mihelič se je pozornost prisotnih usmerila na poglavitna vprašanja. Referenti so vzpodbudili zelo živahno diskusijo, ki se je nato prenašala na vse panele zborovanja, pa tudi izven zgolj formalnih okvirov. Ta blok je potekal od 10.15 do 11.45.