»Ja, ja to je grumlovški Van Gogh.«

Grumlofski graščak, slikar Ferdo Vesel

Avtor(ji): Ivanović, Nataša
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2012
Založnik(i): Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Soavtor(ji): Miha Preinfalk (odg. ur.), Barbara Šterbenc Svetina (tehn. ur.), Manca Gašperšič (prev. ang.), Metoda Kokole (prev. ang.), Luka Vidmar (perv. ang.), Irena Bruckmüller (prev. nem.)


  • Podroben opis
    V kontekstu vloge grajskih posestnikov v umetnosti na Slovenskem v 20. stoletju sta najbolj zanimiva
    umetnikova recepcija in odnos do gradu kot svojega bivališča in slikarjevega ustvarjalnega okolja (zunanja okolica
    in atelje), torej ravno obratno kot v prejšnjih stoletjih, ko je umetnik vplival na razvoj kulture na gradu. V
    primeru slovenskega realističnega slikarja Ferda Vesela (1861-1946) je bil grad središče ustvarjanja, tako
    slikarskega kot literarnega (obiskovalci Veselovega gradu so danes znani literati). Veselova življenjska usoda je bila
    večkrat prepletena z gradovi in prav to je iztočnica za študijsko predstavitev vloge gradu v zgodnjem 20. stoletju.

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/30512
    • dcterms:title
      • »Ja, ja to je grumlovški Van Gogh.«
      • Grumlofski graščak, slikar Ferdo Vesel
    • dcterms:alternative
      • »Ja, ja, das ist der Van Gogh von Grumlof.«
      • Der Schlossherr von Grumlof, der Maler Ferdo Vesel
    • dcterms:creator
      • Nataša Ivanović
    • dcterms:subject
      • Ferdo Vesel
      • Grumlof
      • Ljubljanski grad
      • dolenjska pokrajina
      • 20. stoletje
      • Ferdo Vesel
      • Grumlof (Grundlhoff)
      • Ljubljana Castle
      • Lower Carniola region
      • 20th century
    • dcterms:abstract
      • V kontekstu vloge grajskih posestnikov v umetnosti na Slovenskem v 20. stoletju sta najbolj zanimiva umetnikova recepcija in odnos do gradu kot svojega bivališča in slikarjevega ustvarjalnega okolja (zunanja okolica in atelje), torej ravno obratno kot v prejšnjih stoletjih, ko je umetnik vplival na razvoj kulture na gradu. V primeru slovenskega realističnega slikarja Ferda Vesela (1861-1946) je bil grad središče ustvarjanja, tako slikarskega kot literarnega (obiskovalci Veselovega gradu so danes znani literati). Veselova življenjska usoda je bila večkrat prepletena z gradovi in prav to je iztočnica za študijsko predstavitev vloge gradu v zgodnjem 20. stoletju.
      • With regard to the role that lords of castles played in art in the 20th century Slovenian territory, it is most interesting to consider an artist’s reception and attitude towards the castle as their residence and creative environment (the external surroundings, the studio), hence quite the opposite to the situation over previous centuries during which artists influenced the development of castle culture. In the case of Slovenian realist painter Ferdo Vesel (1861-1946), the castle was the centre of both fine artistic and literary creativity (visitors to Vesel’s castle are famous men of letters today). The fact that Vesel’s life destiny was often intertwined with castles shall serve as the starting point for the study presentation of the role that castles played in the early 20th century.
    • dcterms:publisher
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Miha Preinfalk (odg. ur.)
      • Barbara Šterbenc Svetina (tehn. ur.)
      • Manca Gašperšič (prev. ang.)
      • Metoda Kokole (prev. ang.)
      • Luka Vidmar (perv. ang.)
      • Irena Bruckmüller (prev. nem.)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:30512
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf