Osebni podatki

Podatki o smrti

Viri

• Upravna enota Logatec, Sektor za upravno-notranje zadeve, MKU župnije Sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu, l. 1945, str. 105, zap. 7.

• ARS II 1878 SNVZ f. 4 (1347).

• Popis žrtev 2. svetovne vojne, 1964, predal g. Adil Zulfikarpašić.

• Grgič Silvo, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2., str. 280.

• ZAC, MLO Celje, Vojna škoda, a.š. 109, Ž 2.

• Mile Pavlin: Zgodovina NOB na Logaškem. Logatec, 2015.

Opombe

• UE Logatec: Iz vira ni razvidno, da bi bil pripadnik SNVZ.

• Naslov tudi Štorje.RMK Štorje ga ne navaja.Grgič in ZAC: ime očeta Jernej; naj bi bil sodelavec partizanskega gibanja, ki naj bi ga na isti dan, torej 20.3.1945, domobranci ustrelili v Logatcu.

• V hišo Marije Ostanek s Planine 12 so Nemci in domobranci prišli 19. februarja. Tudi v tem primeru je nemški vojak, ki je govoril slovensko, od gospodinje izsilil nekaj svinjske masti. Domobranska patrulja, ki jo je vodil poveljnik 45. domobranske čete iz Logatca, Janez Benko, je ljudem po Planini nasilno jemala slanino in suho meso. Zaman so se domačini pritoževali, neki ženski pa so za kazen, ker se je pritožila, vzeli kar prašiča. Dogajale pa so se tudi hujše stvari. Lesni manipulant Boris Rajer iz Logatca je 20. marca leta 1945 popival v gostilni Nagode v Dolenjem Logatcu. Družbo so mu delali njegov prijatelj Arhar ter dve ali tri natakarice. Nekaj po 22. uri je vstopil v gostinske prostore vodja domobranske patrulje kaplar Oblak iz 45. čete in vse navzoče opomnil, naj zapustijo gostinske prostore, ker se je začela policijska ura. Tedaj se je Rajer razjezil in vrgel na mizo bankovec za tisoč lir, Arharju pa dejal, naj poišče kakega koštruna, da bo imel Oblak svoj par. Zaradi teh besed je Oblak hotel aretirati Rajerja, ki pa je pobegnil iz gostilne. Domobranska patrulja je odšla proti njegovem stanovanju, ker je Oblak sklepal, da se je Rajer umaknil tja. In res se je, vendar ni prišel po cesti, pač pa po prehodih med hišami in se svojemu stanovanju približal z zadnje strani hiše. Ko je njegova žena pred vrati opazila domobrance, je začela na ves glas vpiti, da hoče v hišo vdreti »Črna roka« in vse pobiti. Medtem je vodja domobranske patrulje opazil Rajerja in od njega zahteval, naj miruje, vendar ga ta ni ubogal. Zdaj je Oblak nameril vanj s puško in sprožil, a je zatajila. Kot trdijo nekateri, je Rajer tedaj Oblaka udaril s pestjo po ustih, da se mu je ulila kri in mu iz rok iztrgal puško. Zatem je enemu od pripadnikov patrulje poskušal iztrgati še brzostrelko. Takrat se je osvestil Oblak, ki ga je Rajer zbil na tla, iztrgal Rajerju svojo puško in ga ustrelil. Domobransko poročilo o tem dogodku pravi, da Rajer nikoli ni bil kaj prida, da je bil ves čas privrženec OF in da je zato sovražil domobrance. Po kasneje pridobljenih podatkih naj bi tudi vzdrževal zvezo med logaškimi in postojnskimi aktivisti OF ter imel tesne stike z nekaterimi nevarnimi ljudmi. Nikoli pa ni bilo povsem zanesljivo ugotovljeno, koliko je resnice v teh navedbah ali pa so domobranci skušali na tak način prikriti posledice sicer vsakdanjega gostilniškega pretepa. Iz tega obdobja je znanih tudi več primerov, ko so domobranci na različne načine skušali priti do vrednejših dragocenosti, denarja itd. Velike težave so domačinom na logaškem območju v zadnjem razdobju druge svetovne vojne povzročali begunci iz vzhodnega predela tedanje Jugoslavije. Po osvoboditvi teh območij so se od tam umaknili ostanki enot, ki so sodelovale z okupatorji, marsikdaj tudi z družinami. To so bili četniki Draže Mihailovića, Srbska državna straža (nedićevci) in Srbski prostovoljski korpus (ljotićevci).