Franc Snoj je bil politik stranke SLS, ki je bil na volitvah 1938 izvoljen v parlament v Beogradu, vendar ni bil nikoli poslanec, temvečje postal minister brez listnice. Funkcijo ministra je opravljal leto dni, potem ni bil več član vlade. Ob napadu na Jugoslavijo je bil spet imenovan za ministra v kraljevi begunski vladi. Prek Palestine in Afrike je prišel v ZDA s skupino ministrov, ki so zastopali Jugoslavijo v Ameriki. Vseskozi je propagiral osvoboditev in obnovo Jugoslavije in pravičnejšo določitev meja Slovenije. Zaradi velike neenotnosti in menjave begunskih vlad od konca 1942 ni bil več minister v kraljevi vladi. Odšel je v London in z nekaterimi somišljeniki nadaljeval delo. Avgusta 1944 je odšel v domovino. Na osvobojenem ozemlju v Sloveniji je poskušal s pozivi prepričati domobrance, naj prestopijo na partizansko stran in se uprejo okupatorju. Po vojni je postal minister v prvi slovenski povojni vladi. Prizadeval si je skupaj s somišljeniki organizirati politično opozicijo proti prevladujoči komunistični partiji. Leta 1947 je bil aretiran in obtožen vohunskega delovanja in dejavnosti proti obstoječi oblasti. Obsojen je bil na znanem "Nagodetovem procesu" na sedem let zapora, izpuščen je bil po štirih letih.