Pustovanje in maskiranje sta z dr. Nikom Kuretom v slovenski etnologiji postala ena od osrednjih tem in hkrati dokaz narodovih korenin, identitete in kreativnosti. V želji po ohranjanju kulturne dediščine so bili etnologi zmeraj bolj naklonjeni ruralnim okoljem in preteklosti, kar se je poznalo tudi pri opisovanju in vrednotenju trenutnih pustnih praks. Obravnavanje urbanega pustnega dogajanja kot »nepredvidljive socialne interakcije« je v ospredje postavilo posameznike (psihološko interpretacijo) ter tržne razmere (ekonomsko interpretacijo). Zaključki temeljijo na kolektivnih terenskih raziskavah v Mariboru leta 1996 in 2003.