Avtor se v pričujočem prispevku ukvarja z dogajanjem na Južnem Koroškem v okviru Republike Avstrije ob koncu vojne, ko jo je od 8. do 21. maja 1945 zasedla Jugoslovanska armada, po njenem umiku pa je bila predmet diplomatskega boja povojne Jugoslavije za njeno priključitev, ki se je neuspešno končal 15. maja 1955 s podpisom Avstrijske državne pogodbe, mednarodnopravnega akta, ki je obnovil Avstrijo kot demokratično državo, obenem pa jo je s 7. členom obvezal za varstvo manjšin na svojem ozemlju, tudi koroških Slovencev. Uresničevanje tega člena pa je poseben problem. Avtor se ukvarja tudi z dognanjem na ozemlju treh dolin, ki ga danes neformalno imenujemo Koroška (v okviru Republike Slovenije) in za zdaj predstavlja predvsem statistično regijo. Prava Koroška v smislu starih deželnih meja pa je v tem okviru Mežiška dolina in Dravograd s širšo okolico. Tudi na tem ozemlju so se kmalu po vojni dogajali enaki procesi kot na vsem ostalem slovenskem (in jugoslovanskem) ozemlju, vendar so, vzeto v celoti, premalo raziskani. Njihova natančnejša raziskava bo naloga Koroškega pokrajinskega muzeja v naslednjih letih.