logo
PUBLIKACIJEŽRTVE I.SVŽRTVE II. SV.POPISIZIC

/

Literatura

/

Tipkopisi

Drobtinice izpod Mije in Stola


Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Aleksander Lavrenčič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Aleksander_Lavrencic-Drobtinice_izpod_mije_in_stola.pdf
Velikost:727.35KB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
V knjigi poskušam prikazati utrinke iz zgodovine območja, ki leži ob zgornjem toku reke Nadiže, predvsem vasi Kred. Oprl sem se na zgodovinske vire, kot so urbarji, kronike ali listine, poleg tega pa predvsem na ljudsko izročilo. Iz urbarja lahko izvemo, kakšne so bile dajatve, iz njih pa lahko sklepamo, kakšno je bilo gospodarstvo; arheologi na podlagi ostankov lončene posode ugotovijo starost nekega naselja; srednjeveške listine nam lahko povedo, kdo je bil lastnik zemlje, kdo je povzročil vojno, kje in kdaj je treslo ali gorelo itn. Iz zgodbic, ki so ostale “zapisane brez pisave” in se ohranjale iz roda v rod prek ljudskega izročila, pa lahko izvemo, kaj je bilo zapisano v dušah in srcih ljudi. Vsaka nova generacija poslušalcev je, ko je dozorela v pripovedovalce, zgodbe mogoče nekoliko prikrojila sebi, jih za odtenek spremenila, toda njihovo bistvo je ostalo...
Metapodatki (9)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/876
    • naslov
      • Drobtinice izpod Mije in Stola
    • avtor
      • Aleksander Lavrenčič
    • predmet
      • srednji vek
      • ljudsko izročilo
      • pripovedke
      • območje reke Nadiže
      • Middle Ages
      • folk traditions
      • area of the river Adige
    • opis
      • V knjigi poskušam prikazati utrinke iz zgodovine območja, ki leži ob zgornjem toku reke Nadiže, predvsem vasi Kred. Oprl sem se na zgodovinske vire, kot so urbarji, kronike ali listine, poleg tega pa predvsem na ljudsko izročilo. Iz urbarja lahko izvemo, kakšne so bile dajatve, iz njih pa lahko sklepamo, kakšno je bilo gospodarstvo; arheologi na podlagi ostankov lončene posode ugotovijo starost nekega naselja; srednjeveške listine nam lahko povedo, kdo je bil lastnik zemlje, kdo je povzročil vojno, kje in kdaj je treslo ali gorelo itn. Iz zgodbic, ki so ostale “zapisane brez pisave” in se ohranjale iz roda v rod prek ljudskega izročila, pa lahko izvemo, kaj je bilo zapisano v dušah in srcih ljudi. Vsaka nova generacija poslušalcev je, ko je dozorela v pripovedovalce, zgodbe mogoče nekoliko prikrojila sebi, jih za odtenek spremenila, toda njihovo bistvo je ostalo...
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    • datotečni vir