logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Časopis za zgodovino in narodopisje

Izseljevanja nemškega avtohtonega prebivalstva iz srednje in vzhodne Evrope po drugi svetovni vojni


Avtor(ji):Jure Gombač
Soavtor(ji):Marjan Žnidarič (ur.)
Leto:2005
Založnik(i):Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:2005_1-2_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf
Velikost:6.45MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis

Izgoni avtohtonega nemškega prebivalstva iz srednje in vzhodne Evrope po drugi svetovni vojni so ena od pomembnih diskusij, ki se vztrajno vračajo na dnevni red vseh vpletenih držav. Članek poskuša to problematiko predstaviti z več strani. Prav gotovo se je na kratko treba posvetiti smerem, v katere se gibljejo raziskave in pogovori, ter poudariti njihove posledice na družbe, znotraj katerih potekajo. Pregled posameznih izgonov in vzrokov zanje nudi številne podatke in išče podobnosti in razlike med njimi. Gre namreč za dogajanja, ki so si časovno in krajevno relativno blizu, vzroki zanje so si podobni. Veliko skupnih točk najdemo pri usodah izgnancev, pa tudi pri metodah, ki so jih oblasti formalno in neformalno ugrabile za spodbujanje, oblikovanje izseljenskih valov in za sam izgon. In čeprav naslov članka obljublja primerjave med posameznimi izgoni, se avtor odkrilo sprašuje o vrednosti in učinkovitosti takšnega pristopa, ki dopušča posploševanje in oblikovanje stereotipov.

Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/8759
    • naslov
      • Izseljevanja nemškega avtohtonega prebivalstva iz srednje in vzhodne Evrope po drugi svetovni vojni
      • Emigration of German Autochtonous Population from Central and Eastern Europe after the Second World War
    • ustvarjalec
      • Jure Gombač
    • soavtor
      • Marjan Žnidarič (ur.)
    • predmet
      • Srednja in vzhodna Evropa
      • obdobje po drugi svetovni vojni
      • nemško avtohtono prebivalstvo
      • izseljevanja
    • opis
      • Expulsions of German autochtonous population from central and eastern Europe after the Second World War are an issue of important discussions, which return persistently upon the agenda of all countries involved. In Ihe article an attempt is made to illuminate the issue from a number of points of view. It is certianly necessary to devote attention to the directions by which discourses have been undergoing and to stress the impact they have upon the societies they are carried in. An inspection of individual expulsions and their causes offers significant data and pursues to find similarities and differences amongst them. The events are, namely, close as to location and time, the causes are similar. Many points of contact are to be found as to the fates of the expelled, as well as regard to methods the authorities liad opted for the initiation, the carrying out of emigrations waves and as to the expulsion itself. Though the titic of the articles contains a promise of comparison between individual expulsions, the author overtly doubts as to the value and efficaciousness of such an approach, allowing for generalization and formation of stereotypes.
      • Izgoni avtohtonega nemškega prebivalstva iz srednje in vzhodne Evrope po drugi svetovni vojni so ena od pomembnih diskusij, ki se vztrajno vračajo na dnevni red vseh vpletenih držav. Članek poskuša to problematiko predstaviti z več strani. Prav gotovo se je na kratko treba posvetiti smerem, v katere se gibljejo raziskave in pogovori, ter poudariti njihove posledice na družbe, znotraj katerih potekajo. Pregled posameznih izgonov in vzrokov zanje nudi številne podatke in išče podobnosti in razlike med njimi. Gre namreč za dogajanja, ki so si časovno in krajevno relativno blizu, vzroki zanje so si podobni. Veliko skupnih točk najdemo pri usodah izgnancev, pa tudi pri metodah, ki so jih oblasti formalno in neformalno ugrabile za spodbujanje, oblikovanje izseljenskih valov in za sam izgon. In čeprav naslov članka obljublja primerjave med posameznimi izgoni, se avtor odkrilo sprašuje o vrednosti in učinkovitosti takšnega pristopa, ki dopušča posploševanje in oblikovanje stereotipov.
    • založnik
      • Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
    • datum
      • 2005
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd