logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Časopis za zgodovino in narodopisje

Celjsko gradbeništvo med renesanso in historicizmom

Avtor(ji):Jože Curk
Soavtor(ji):Marjan Žnidarič (ur.)
Leto:1995
Založnik(i):Založba Obzorja, Maribor, Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
Vir(i):Časopis za zgodovino in narodopisje, 1995, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Celje, 16. - 19. stoletje, gradbeništvo, Celje, XVI - XIX century, civil construction
Datoteke (1)
Ime:1995_2_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf
Velikost:3.56MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file2544
Odpri
Prenesi
Opis
Avtor v sestavku na osnovi arhivskih virov rekonstruira razvoj celjskega gradbeništva med koncem 16. in koncem 19. stoletja ter ugotavlja, da ni bilo mnogo manjše kot v Mariboru ali Ptuju. Vsa ta stoletja je bilo cehovsko organizirano ter v glavnem omejeno na svoje območje, vendar pa je v nekaterih primerih preseglo ta okvir tako po geografski kot po strokovni plati.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/8264
    • naslov
      • Celjsko gradbeništvo med renesanso in historicizmom
      • Celje civil construction between the renaissance and historicism
    • avtor
      • Jože Curk
    • soavtor
      • Marjan Žnidarič (ur.)
    • predmet
      • Celje
      • 16. - 19. stoletje
      • gradbeništvo
      • Celje
      • XVI - XIX century
      • civil construction
    • opis
      • In this contribution, the author reconstructs, on the basis of archival sources, the development of Celje civil construction between the end of the XVI and the end ofthe XIX century. He establishes, that this construction was no lesser than the one in Maribor or Ptuj. During all these centuries, civil construction was organised by way of craft-guilds. It was mainly limited to its area, though in certain cases it superseded it, both geographically and as to expertise.
      • Avtor v sestavku na osnovi arhivskih virov rekonstruira razvoj celjskega gradbeništva med koncem 16. in koncem 19. stoletja ter ugotavlja, da ni bilo mnogo manjše kot v Mariboru ali Ptuju. Vsa ta stoletja je bilo cehovsko organizirano ter v glavnem omejeno na svoje območje, vendar pa je v nekaterih primerih preseglo ta okvir tako po geografski kot po strokovni plati.
    • založnik
      • Založba Obzorja
      • Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
    • datum
      • 1995
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd