Avtorica obravnava zgodovino slovenskega kraja Strnišče pri Ptuju, preimenovanega leta 1953 v Kidričevo. V Strnišču so bile med prvo svetovno vojno velike avstrijske rezervne vojaške bolnišnice v lesenih barakah. Po vojni je bilo tu nekaj let begunsko taborišče Slovencev, ki so pribežali iz krajev, katere so zasedli Italijani, in taborišče ruskih beguncev. Med drugo svetovno vojno so gradili Nemci v Strnišču tovarno glinice. Nova Jugoslavija je v letih 1947-1953 tovarno dogradila in ob njej še tovarno aluminija. Blizu tovarne glinice in aluminija je v istem času zraslo stanovanjsko naselje za zaposlene v tovarni, ki šteje okrog 1760 prebivalcev.