Avtor v uvodu postavlja mariborski minoritski samostan v širši okvir Avstrijske redovne province, kamor je le-ta do začetka 17. stol. tudi sodil, nato pa predvsem na podlagi arhivskih virov zasleduje njegov gospodarski razvoj v srednjem veku ter ugotavlja materialno in duhovno stanje v samostanu v času reformacije, protireformacije in v vsem obdobju do njegove ukinitve v letu 1814.