Nekdanji samostan dominikank v Studenicah hrani v svojem stavbnem sestavu vrsto gradbenih in kamnoseških elementov, ki izvirajo iz prehodnega romansko-gotskega stilnega obdobja 2. polovice 13. stoletja. Njim se pridružuje bogata zapuščina iz obdobja njegove barokizacije med leti 1639 in 1733, ki obsega tudi cerkveno opremo. Po razpustu samostana leta 1782 se je začel postopen propad njegovega stavbnega fonda, ki na žalost še danes ni končan. Naselbina pod samostanom zaradi odmaknjenosti tranzitne ceste Poljčane-Majšperk ni nikoli presegla vaškega koncepta, čeprav je samostan že leta 1457 dobil pravico do tržnih dnevov ob ponedeljkih. Pomembna pa je podružna cerkev sv. Lucije iz 2. pol. 17. stol. kot odličen primer zgodnjebaročnega ensembla, sestavljenega iz kvalitetne arhitekture in dragocene opreme.