logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Časopis za zgodovino in narodopisje

Prostorski razvoj sadjarstva na Slovenskem v zadnjih sedemdesetih letih


Avtor(ji):Borut Belec
Soavtor(ji):Jože Koropec (ur.)
Leto:1975
Založnik(i):Založba Obzorja, Maribor, Izdaja Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:1975_1_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf
Velikost:15.39MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Raziskava prikazuje prostorski razvoj sadjarstva v obdobjih 1896—1955 In 1955 do 1972, njeovo sestavo in vlogo v sedanjih družbenoekonomskih razmerah. V njej ugotavlja avtor močan razmah sadjarstva v drugi polovici 19. in v začetku 20. stol., ko ga Je pospešil propad vinogradništva zaradi filoksere. Po drugi svetovni vojni prične tradicionalno kmečko travniško sadjarstvo hitro propadati, vendar ga zamenjujejo v vedno večjem obsegu intenzivni tržni plantažni nasadi družbenega sektorja. Indeks sadjarskih površin se Je povečal od 100 v letu 1896 na 128 v letu 1955 in 200 v letu 1972. Rezultati raziskave bodo med drugim lahko rabili regionalno-prostorskemu načrtovanju In izdelavi tematskih kart slovenskega nacionalnega atlasa, hkrati pa dopolnjujejo študije o razvoju vinogradništva na Slovenskem.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/7439
    • naslov
      • Prostorski razvoj sadjarstva na Slovenskem v zadnjih sedemdesetih letih
      • Spatial Development of Fruit-Growing in Slovenia in the Last Seventy Years
    • ustvarjalec
      • Borut Belec
    • soavtor
      • Jože Koropec (ur.)
    • predmet
      • kmetijstvo
      • sadjarstvo
      • sadovnjak
      • površina
      • kartiranje zemljišč
    • opis
      • The research unlolds the spatial development of fruit-growing In the periods 1896—1955 and 1955—1972, its structure and function in the presentday soclo-ecconomic situation. The author has observed a great expansion of fruit-growing in the second half of the nineteenth century, it having been accelerated by the deterioration of viticulture, which was due to phlloxera. After the Second World War the traditional peasant fruit-growing on pasture land has begun to degenerate quickly, however, its place was taken over by always increasing extent of intensive plantation system of the social sector. The index of fruit-growing regions has risen from 100 in the year 1896 to 128 in 1955, and up to 200 in the year 1972. Besides being of help to some other Issues, the results of the research may prove to be of considerable value to regional spatial planning and in drawing thematic maps of the Slovene National Atlas, at the same time they add considerably to the studies on the development of viticulture In Slovenia.
      • Raziskava prikazuje prostorski razvoj sadjarstva v obdobjih 1896—1955 In 1955 do 1972, njeovo sestavo in vlogo v sedanjih družbenoekonomskih razmerah. V njej ugotavlja avtor močan razmah sadjarstva v drugi polovici 19. in v začetku 20. stol., ko ga Je pospešil propad vinogradništva zaradi filoksere. Po drugi svetovni vojni prične tradicionalno kmečko travniško sadjarstvo hitro propadati, vendar ga zamenjujejo v vedno večjem obsegu intenzivni tržni plantažni nasadi družbenega sektorja. Indeks sadjarskih površin se Je povečal od 100 v letu 1896 na 128 v letu 1955 in 200 v letu 1972. Rezultati raziskave bodo med drugim lahko rabili regionalno-prostorskemu načrtovanju In izdelavi tematskih kart slovenskega nacionalnega atlasa, hkrati pa dopolnjujejo študije o razvoju vinogradništva na Slovenskem.
    • založnik
      • Založba Obzorja
      • Izdaja Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
    • datum
      • 1975
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd