Med hrvatsko-slovenskim in drugim slovenskim kmečkim uporom se je
zvrstilo v letih 1573—1635 mnogo puntarskih pritožb in manjših puntarij.
Vedno novi in novi izbruhi podložniške nevolje so v slovenski preteklosti
zelo pomembni kot priče neugasljivega puntarstva, pomembni pa tudi kot
rahljavci fevdalne družbene ureditve. Visoka misel odpraviti plemiško družbo,
organiziranje uporniške vojske ne samo v mejah gospostva in sposobnost
osvojiti v kratki dobi toliko gradov In drugih gospodarskih postojank
kot nikdar prej, množičnost upornikov širom po slovenski zemlji, vse to
uvršča drugi slovenski kmečki upor leta 1635 v vrh slovenskega kmečkega
puntarstva.