Ko skušamo v Ljubljani poiskati še danes živo toponimiko iz časov obzidanega mesta (do konca 18. stoletja) ali izpred srede 19. stoletja, ko je mesto pospešeno zakorakalo v industrijsko dobo, se pokažejo velike razlike v kontinuiteti in ohranjenosti starih imen med slovensko prestolnico na eni strani ter zgodovinskimi središči drugih evropskih prestolnic in nasploh mest stare celine na drugi. Glavni namen pričujočega prispevka je ugotoviti, koliko starejše toponimike je v Ljubljani sploh še ohranjene ter kakšna je bila usoda izginulih uličnih imen. Prispevek je razdeljen na dva dela. V prvem je govor o splošnih značilnostih ljubljanske mestne toponimike (imen ulic, cest in trgov) – o njeni vsebini in procesih spreminjanja –, drugi del pa je zasnovan kot sprehod skozi staro mesto, med katerim se bralec na posameznih primerih – toponimih in mikrotoponimih – seznanja z dinamiko njihovega spreminjanja in preoblikovanja. Zelo veliko preimenovanj je bilo iz ideoloških razlogov po drugi svetovni vojni z vrhuncem leta 1952 in razen redkih izjem brez vrnitve na staro po koncu komunističnega obdobja.