logo

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Prva tri desetletja življenja vidnega ljubljanskega protestanta Lenarta Budine (1500–1573)


Soavtor(ji):Miha Preinfalk (odg. ur.), Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.), Manca Gašperšič (prev.), Rok Janežič (lekt.)
Leto:03. 02. 2026
Založnik(i):Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Identifikator:COBISS.SI-ID: 271143427
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Lilijana Žnidaršič Golec je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:kronika_2026-1.pdf
Velikost:8.94MB
Format:
Odpri
Prenesi
Opis

Prispevek se osredinja na prvih trideset let življenja leta 1500 v glavnem mestu Kranjske (ali njegovi bližini) rojenega in tu leta 1573 umrlega Lenarta Budine, ki je poznan predvsem kot prvi rektor protestantske deželnostanovske šole v Ljubljani. Avtorica se posveča zlasti vprašanjem, ki zadevajo Budinovo rojstvo, identiteto njegovih staršev, študij v Leipzigu in Freiburgu im Breisgauu, zaposlitev v tiskarni Johanna Frobna v Baslu, poučevanje v bližnjem Rheinfeldnu ter stike z Erazmom Rotterdamskim, Heinrichom Glareanom in drugimi humanisti. Izpostavljena je Budinova morebitna povezava z dvorom Ferdinanda I. in krogi blizu papeške kurije v letih pred njegovo vrnitvijo v Ljubljano okoli leta 1533. Avtorica se posebej dotakne še vprašanja, kako pomembno je bilo za Budino učenje grščine – jezika, z osnovami katerega bi lahko po vrnitvi v rojstno mesto svoje učence seznanjal tudi kot »latinski učitelj«. 

Metapodatki (13)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/72083
    • naslov
      • Prva tri desetletja življenja vidnega ljubljanskega protestanta Lenarta Budine (1500–1573)
      • The First Three Decades of Life of Ljubljana’s Notable Protestant Lenart Budina (1500–1573)
    • avtor
      • Lilijana Žnidaršič Golec
    • soavtor
      • Miha Preinfalk (odg. ur.)
      • Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.)
      • Manca Gašperšič (prev.)
      • Rok Janežič (lekt.)
    • predmet
      • Lenart Budina
      • Ljubljana
      • Leipzig
      • Basel
      • Rheinfelden (Aargau)
      • Freiburg im Breisgau
      • Erazem Rotterdamski
      • Heinrich Glarean
      • Johann Grimm Atrocianus
      • latinščina
      • grščina
    • opis
      • Prispevek se osredinja na prvih trideset let življenja leta 1500 v glavnem mestu Kranjske (ali njegovi bližini) rojenega in tu leta 1573 umrlega Lenarta Budine, ki je poznan predvsem kot prvi rektor protestantske deželnostanovske šole v Ljubljani. Avtorica se posveča zlasti vprašanjem, ki zadevajo Budinovo rojstvo, identiteto njegovih staršev, študij v Leipzigu in Freiburgu im Breisgauu, zaposlitev v tiskarni Johanna Frobna v Baslu, poučevanje v bližnjem Rheinfeldnu ter stike z Erazmom Rotterdamskim, Heinrichom Glareanom in drugimi humanisti. Izpostavljena je Budinova morebitna povezava z dvorom Ferdinanda I. in krogi blizu papeške kurije v letih pred njegovo vrnitvijo v Ljubljano okoli leta 1533. Avtorica se posebej dotakne še vprašanja, kako pomembno je bilo za Budino učenje grščine – jezika, z osnovami katerega bi lahko po vrnitvi v rojstno mesto svoje učence seznanjal tudi kot »latinski učitelj«.
      • The article presents the first thirty years of life of Lenart Budina, who was born in or near Carniola’s capital in 1500 and died there in 1573. Budina is best known as the first rector of the Protestant-run Estates School in Ljubljana. Primary focus is on questions concerning Budina’s birth, the identity of his parents, his studies in Leipzig and Freiburg im Breisgau, employment at the printworks of Johann Froben in Basel, his teaching position in the nearby Rheinfelden, as well as his contacts with Erasmus of Rotterdam, Heinrich Glarean, and other humanists. Attention is drawn to Budina’s possible connection to the court of Ferdinand I and the circles surrounding the Papal curia in the years prior to his return to Ljubljana about 1533. The author also specifically addresses the issue of how much importance Budina ascribed to learning Greek, the basics of which he could pass on to his students after returning to his native town as a “Latin teacher.”
    • založnik
      • Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU
    • datum
      • 03. 02. 2026
    • tip
      • besedilo
    • identifikator
      • COBISS.SI-ID: 271143427
      • https://doi.org/10.56420/Kronika.74.1.03
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccBySa