Usoda judovskih vojnih ujetnikov v nacistični Nemčiji je gotovo manj znani del zgodovine holokavsta. Do nedavnega ni bilo znano, da so bili judovski vojni ujetniki tudi v Stalagu XVIII D v Mariboru. 20. junija 1941 je namreč s skupino britanskih vojnih ujetnikov prispelo v takrat novo taborišče tudi 417 vojakov palestinskih enot britanske vojske. Sodeč po podatkih Rdečega križa z dne 21. julija 1941 so bili vsi Judje. Leta 1940 ustanovljene palestinske enote so sicer sestavljali prostovoljci, tako palestinski Judi kot tudi palestinski Arabci. Od Britancev zaželeno uravnoteženo razmerje ni bilo nikoli doseženo, saj so bili Judje številčnejši. Večina pripadnikov teh enot je v okviru britanskega ekspedicijskega korpusa sodelovala v bojih v Grčiji spomladi 1941. Od 1700 pripadnikov palestinskih enot poslanih v Grčijo jih je v bojih padlo okoli 100, 1600 pa so jih Nemci zajeli. Slaba tretjina teh je bila poslana v Stalag XVIII D. Kaže, da so bili vsi iz te skupine med tistimi, ki niso bili evakuirani iz pristanišča v Kalamati na Peloponezu in so bili zato tam zajeti 29. aprila 1941. Za 102 izmed njih so znani podatki, ki nam omogočajo vsaj delne ugotovitve o njihovem poreklu in starosti. Iz Maribora so bili ti ujetniki premeščeni 2. avgusta 1941 v Stalag VIII B Łambinowice (do 1945 Lamsdorf) v Šleziji. Večina izmed njih je vojno preživela.