logo

/

Dogodki

/

Konference

Maribor in Spodnja Štajerska v 18. vojaškem okrožju tretjega rajha


Leto:06. 09. 2024
Založnik(i):MRC Maribor, Maribor
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:video
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Klemen Kocjančič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:03 Maribor in Spodnja Štajerska v 18. vojaškem okrožju tretjega rajha.mp4
Velikost:269.90MB
Format:
Odpri
Prenesi
Opis

Po aprilski vojni je nemški okupator zasedel severni del dotedanje Dravske banovine, pri čemer si je prizadeval za popolno inkorporacijo okupiranega ozemlja v tretji rajh. Delovanje narodnoosvobodilnega gibanja je preprečil te politične načrte, a ni mogel preprečiti vključitev slovenskega ozemlja v vojaško-teritorialno ureditev tretjega rajha. Zasedena Gorenjska, Koroška, manjši del Prekmurja in t. i. Spodnja Štajerska so postali del 18. vojaškega okrožja, ki je nadziral vojaške ustanove in enote na tem območju. Primarna zadolžitev vojaškega okrožja je bilo usposabljanje in šolanje novih pripadnikov nemške kopenske vojske (Heer), kot tudi izvajanje mobilizacije med moškim prebivalstvom. Kljub temu, da tretji rajh ni nikoli zaključil priključitev zasedenega slovenskega ozemlja k tretjemu rajhu, je lokalno prebivalstvo kljub temu prejelo nemško državljanstvo. Večina prebivalstva je prejela državljanstvo na preklic, ki je vseeno narekovalo vojaško dolžnost za moške. Tako so slovenski fantje morali obleči vojaško uniformo države, ki je okupirala slovensko ozemlje in je hkrati izvajala raznarodovalno politiko. Poleg vojaško-nabornih komisij je vojaško okrožje nadzorovalo šolske in nadomestne, komunikacijske, transportne, vojaško-policijske, zdravstvene, veterinarske enote, kot tudi taborišča vojnih ujetnikov. Predvsem šolske in nadomestne enote ter ustanove so predstavljale glavnino sil pod okriljem vojaškega okrožja, pri čemer so bile slednje enote tudi uporabljene v bojih proti slovenskim partizanom. Proti koncu druge svetovne vojne je s približevanjem zavezniških sil na italijanski, jugovzhodni in vzhodni fronti slovensko ozemlje in s tem ozemlje 18. vojaškega okrožja postalo vse bolj strateško pomembno, saj je postalo zaledje teh front. Šele v zadnjih dneh vojne so na spodnještajersko ozemlje prišle sovjetske, bolgarske in jugoslovanske sile, ki so preganjale nemške in kolaboracionistične enote, ki so želele doseči avstrijsko ozemlje, kjer bi se predale zahodnim zaveznikom. Referat bo predstavil najpomembnejše vojaške vidike nemške okupacije Spodnje Štajerske ter s tem vojaški pomen tega območja med drugo svetovno vojno.

Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/60823
    • naslov
      • Maribor in Spodnja Štajerska v 18. vojaškem okrožju tretjega rajha
    • avtor
      • Klemen Kocjančič
    • predmet
      • 18. vojaško okrožje
      • Spodnja Štajerska
      • druga svetovna vojna
      • okupacija
      • narodnoosvobodilni boj
    • opis
      • Po aprilski vojni je nemški okupator zasedel severni del dotedanje Dravske banovine, pri čemer si je prizadeval za popolno inkorporacijo okupiranega ozemlja v tretji rajh. Delovanje narodnoosvobodilnega gibanja je preprečil te politične načrte, a ni mogel preprečiti vključitev slovenskega ozemlja v vojaško-teritorialno ureditev tretjega rajha. Zasedena Gorenjska, Koroška, manjši del Prekmurja in t. i. Spodnja Štajerska so postali del 18. vojaškega okrožja, ki je nadziral vojaške ustanove in enote na tem območju. Primarna zadolžitev vojaškega okrožja je bilo usposabljanje in šolanje novih pripadnikov nemške kopenske vojske (Heer), kot tudi izvajanje mobilizacije med moškim prebivalstvom. Kljub temu, da tretji rajh ni nikoli zaključil priključitev zasedenega slovenskega ozemlja k tretjemu rajhu, je lokalno prebivalstvo kljub temu prejelo nemško državljanstvo. Večina prebivalstva je prejela državljanstvo na preklic, ki je vseeno narekovalo vojaško dolžnost za moške. Tako so slovenski fantje morali obleči vojaško uniformo države, ki je okupirala slovensko ozemlje in je hkrati izvajala raznarodovalno politiko. Poleg vojaško-nabornih komisij je vojaško okrožje nadzorovalo šolske in nadomestne, komunikacijske, transportne, vojaško-policijske, zdravstvene, veterinarske enote, kot tudi taborišča vojnih ujetnikov. Predvsem šolske in nadomestne enote ter ustanove so predstavljale glavnino sil pod okriljem vojaškega okrožja, pri čemer so bile slednje enote tudi uporabljene v bojih proti slovenskim partizanom. Proti koncu druge svetovne vojne je s približevanjem zavezniških sil na italijanski, jugovzhodni in vzhodni fronti slovensko ozemlje in s tem ozemlje 18. vojaškega okrožja postalo vse bolj strateško pomembno, saj je postalo zaledje teh front. Šele v zadnjih dneh vojne so na spodnještajersko ozemlje prišle sovjetske, bolgarske in jugoslovanske sile, ki so preganjale nemške in kolaboracionistične enote, ki so želele doseči avstrijsko ozemlje, kjer bi se predale zahodnim zaveznikom. Referat bo predstavil najpomembnejše vojaške vidike nemške okupacije Spodnje Štajerske ter s tem vojaški pomen tega območja med drugo svetovno vojno.
    • založnik
      • MRC Maribor
    • datum
      • 06. 09. 2024
    • tip
      • video
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa
    • datotečni vir