Pričujoči članek preučuje dogodke, ki so pripeljali do prvega ljubljanskega referenduma o samoprispevku. Ta je predstavljal največji krajevni samoprispevek v Socialistični republiki Sloveniji do tega datuma. Analizira vpliv različnih dejavnikov, ki so prispevali k odločitvi o referendumu, in razmere v Ljubljani pred letom 1971. Leta 1971 se je Ljubljana soočala z naraščanjem prebivalstva, ki je takrat predstavljalo skoraj šestino prebivalstva Socialistične republike Slovenije. Pomanjkanje šolskih in vzgojno-izobraževalnih ustanov je povzročalo prenatrpane razmere v obstoječih šolah. Leta 1967 je sprememba zakona o financiranju šolstva privedla do vpeljave temeljnih izobraževalnih skupnosti, ki so omogočile financiranje izobraževanja s prispevki občanov, davki in drugimi sredstvi. V Ljubljani so se pojavile težave pri financiranju izobraževanja in otroškega varstva, kar je sprožilo razprave o uvedbi samoprispevkov. Leta 1971 je bil izveden referendum, na katerem je večina volivcev podprla uvedbo samoprispevka za izboljšanje šolstva in otroškega varstva. Referendum je spremljala intenzivna propagandna kampanja, ki je vključevala širok spekter propagandnih aktivnosti in se je končala s prepričljivim rezultatom, saj se je skoraj 58 odstotkov volivcev izreklo za samoprispevek.