V prispevku avtor predstavi in analizira politično aktivnost slovenskih opozicijskih intelektualcev med približevanjem Slovenije Evropski uniji (obdobje 1995–97). Del intelektualcev iz kroga Nove revije je poleti 1997 objavil javno pismo »Ura evropske resnice za Slovenijo«, v katerem so kritizirali družbene in politične razmere in slabo vladno politiko približevanja EU in Natu. Podpisniki javnega pisma so tedanjo vladavino liberalnodemokratske stranke (LDS), ki je bila naslednica uradne mladinske organizacije v socializmu, razumeli kot nedemokratično vladavino nekdanjih komunistov, ki imajo v rokah vse niti oblasti. Pri približevanju EU so nasprotovali sporazumu z Italijo glede kupovanja slovenskih nepremičnin (t. i. španski kompromis). Čeprav so bili načeloma za članstvo v EU, so v svojem aktivizmu sodelovali tudi s skupino odkritih evroskeptikov. V prvem delu prispevka avtor predstavi slovensko politiko v devetdesetih letih 20. stoletja, v drugem delu na kratko opiše proces pridruževanja Slovenije EU in Natu. V tretjem delu pojasni predzgodovino in delovanje obravnavane skupine intelektualcev, v četrtem pa analizira javno pismo in odzive v javnosti. V zaključku avtor postavi vprašanje, ali so bili omenjeni akterji evroskeptiki. Po njegovem mnenju koncept evroskepticizma ne pomaga razumeti kompleksnih in ambivalentnih odnosov političnih akterjev do Evrope in EU. Avtor na koncu prispevka poudari trajektorijo slovenske protikomunistične politične misli do sodobnosti.