Čeprav je podlaga za raziskovanje odnosa Venancija Fortunata do shizme Treh poglavij skromna
(v celoti nekaj desetin verzov v njegovem pesniškem opusu), pa le razodeva pesnikovo versko-politično opredelitev ob tem sporu. Pesnik je na zelo spoštljiv in naklonjen način prikazal
oglejskega patriarha Pavlina, ki je bil voditelj oglejske shizmatične cerkve. Na najbolj
neposreden način je izrazil svoj odnos do verskega spora v zahvalni pesmi v čast Justina II.
in Sofije. V njej je izrazil navdušenje nad novim cesarjem, ki je ob nastopu vlade ukinil odloke
svojega predhodnika Justinijana proti shizmatičnim škofom. Pesnik se razodeva kot zmeren
privrženec shizme. Svojo opredelitev v verskem sporu je razodel na indirekten in nepolemičen
način: v obliki pohvale osebnosti, ki so bile pomembne za obstoj shizmatične cerkve, po
drugi strani pa se je izognil omembi tistih, ki so to cerkev ogrožali.