Koroško (avstrijsko) – kranjske (slovenski) odnose ne moremo omejevati na etnični aspekt.
Bili so mnogostranski. Kristalizacijske točke so obdobje Karantanije in z njo povezana vprašanja,
reformacija in v manjši meri protireformacija ter prve zasnove državne jezikovne politike v
času razsvetljenstva. Oblike koroške deželne zavesti zaznamo pri slovenskem prebivalstvu v
času romantike, v času nacionalnih bojev pa se stopnjujejo nasprotja. Situacija koroških Slovencev
igra v koroško (avstrijsko) – kranjskih (slovenskih) odnosih od meščanske revolucije
do danes pomembno, včasih odločilno vlogo, pri čemer ostajajo ekonomski odnosi domala
neopazni. V zadnjem desetletju te odnose z avstrijske strani opredeljuje vprašanje pregona
nemške manjšine (iz Slovenije) ter vprašanje takoimenovanih »odvedencev«, medtem ko
nacistična okupacija Slovenije in udeležba Korošcev (Avstrijcev) pri okupacijski upravi slovenskega
etničnega prostora domala ni predmet razmišljanj.