logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Zgodovinski časopis

Regionalne razlike v jezikovni podobi prebivalstva slovenskih celinskih mest med 16. in 18. stoletjem

Avtor(ji):Boris Golec
Soavtor(ji):Peter Štih (odg. ur.)
Leto:2003
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Zgodovinski časopis, 2003, št. 1-2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:zgodovina, jezikoslovje, mesta, Slovenija, 16./18.st., history, linguistics, towns, Slovenia, 16th/18th cent.
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Boris Golec je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ZC_1-2_-_2003.pdf
Velikost:2.16MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file44
Odpri
Prenesi
Opis
Raziskava o zunanji jezikovni podobi vseh 20 celinskih mest današnje Slovenije, utemeljena na poročilih o rabi jezikov v javnosti in analizi priimkovnega fonda prebivalcev, je pokazala, da znana kranjsko–štajerska dihotomija »slovensko–nemško« iz desetletij pred razpadom monarhije korenini globoko v stoletjih pred izoblikovanjem moderne narodne zavesti. Medtem ko je na Kranjskem močno prevladoval tip poudarjeno slovenskega mesta (11 od 13 mest), je bil ta v manjšini na Slovenskem Štajerskem (2 od 7 mest), kjer so vsa večja mesta pripadala tipoma poudarjeno nemških (2) in dvojezičnih mest (3).
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/5259
    • naslov
      • Regionalne razlike v jezikovni podobi prebivalstva slovenskih celinskih mest med 16. in 18. stoletjem
      • Regional differences in the language of the residents of Slovene continental towns between the 16th and the 18th centuries
    • ustvarjalec
      • Boris Golec
    • soavtor
      • Peter Štih (odg. ur.)
    • predmet
      • zgodovina
      • jezikoslovje
      • mesta
      • Slovenija
      • 16./18.st.
      • history
      • linguistics
      • towns
      • Slovenia
      • 16th/18th cent.
    • opis
      • A linguistic analysis of twenty towns in the area that is now known as Slovenia is based on reports on the use of languages, and on an analysis of residents’ surnames. The results have shown that the well-known dichotomy between the Kranjska and the Štajerska provinces, that is the use of the »Slovene versus the German« from the decades before the monarchy had disintegrated, originated during the centuries before the formation of the so-called modern national awareness. While the type of a town with a pronounced emphasis on Slovene characteristics was prevalent in Kranjska (11 of 13 towns), this type was in the minority in the area of Štajerska (2 of 7 towns); in Štajerska all larger towns were either of the emphatically German type (2), or bilingual (3).
      • Raziskava o zunanji jezikovni podobi vseh 20 celinskih mest današnje Slovenije, utemeljena na poročilih o rabi jezikov v javnosti in analizi priimkovnega fonda prebivalcev, je pokazala, da znana kranjsko–štajerska dihotomija »slovensko–nemško« iz desetletij pred razpadom monarhije korenini globoko v stoletjih pred izoblikovanjem moderne narodne zavesti. Medtem ko je na Kranjskem močno prevladoval tip poudarjeno slovenskega mesta (11 od 13 mest), je bil ta v manjšini na Slovenskem Štajerskem (2 od 7 mest), kjer so vsa večja mesta pripadala tipoma poudarjeno nemških (2) in dvojezičnih mest (3).
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2003
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd