V času pontifikata papeža Pija XII (1939–1958) so bili odnosi med Svetim sedežem in evropskimi komunističnimi državami napeti ali prekinjeni. V takšnih okoliščinah je v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji (FLRJ) potekal sodni proces proti zagrebškemu nadškofu Alojziju Stepincu, ki se je končal leta 1946, ko je bil obsojen na 16 let zapora. Po prestani petletni zaporni kazni se je Stepinac moral odločiti, ali bo odšel v Rim ali pa bo odslužil preostalo kazen v hišnem priporu v Krašiću, svojem rojstnem kraju. Ko je bil Stepinac leta 1953 imenovan za kardinala, je FLRJ prekinila diplomatske odnose s Svetim sedežem, zaradi česar ni mogel oditi v Rim, da bi prevzel kardinalske insignije. Hrvaški katoliški duhovnik Ivan Tomas je v tistem času delal na Radiu Vatikan v Rimu. Z njegovo pomočjo in s pomočjo ameriške turistke slovenskega rodu Frances Yenko Chilcoat so Stepinčeva kardinalska oblačila po zanimivi in nenavadni poti leta 1954 varno prispela na ozemlje FLRJ. Frances Yenko Chilcoat je svoj podvig opisala v spominih z naslovom Smuggler for the Pope (Papeževa tihotapka), ki so izšli leta 2006. V tem prispevku bodo najprej pojasnjene mednarodne politične okoliščine v času prihoda Frances Yenko Chilcoat iz Združenih držav Amerike v Evropo ter cerkveno-državni odnosi med Svetim sedežem in FLRJ po drugi svetovni vojni. Poleg tega bomo preverili pristnost in verodostojnost njenih spominov in trditev ter analizirali Tomasovo vlogo pri pošiljanju kardinalskih oblačil in posledice dejstva, da jih je Stepinac prejel. Na koncu bo podan zaključek o pomenu in pomembnosti popotovanja Stepinčevih kardinalskih oblačil iz Rima v FLRJ v kontekstu sodobnih odnosov med cerkvijo in državo.