Magistrsko delo z naslovom Prve ženske v slovenskem javnem prostoru: Analiza socialnih kapitalov in mrež s sociološke in zgodovinske perspektive proučuje ženske, ki so v obdobju 1848–1914 v Ljubljani vstopale v polje javnega. Na primeru 54 izbranih žensk, ki so v navedenem obdobju živele v Ljubljani, v nalogi odgovarjam na to, kakšno socialno ozadje so imele, s kom so bile poročene in na kakšne načine so se v javno življenje vključevale. V nalogi se podrobneje ukvarjam s sociološkimi koncepti – (meščanski) habitus in socialni kapital ter socialni razred – s katerimi skušam zamejiti ter prikazati značilnosti družbenega razreda, iz katerega so večinoma prihajale obravnavane ženske. Na podlagi analize več letnikov Slovenskega naroda, popisov ljubljanskega prebivalstva, mednarodne poklicne lestvice HISCLASS ter poročil nekaterih ljubljanskih društev ugotavljam, da so prenekatere posameznice tvorile vezi s takratno ljubljansko elito (kot hčere in žene), obenem pa so se v javnost involvirale tudi kot dejavne kulturnice in umetnice. Pomemben del žensk ljubljanskega družbenopolitičnega dogajanja so predstavljale izobraženke – učiteljice. Izkazalo se je, da jih je nemalo izhajalo iz deprivilegiranih okolij, kar so uspele preseči z izobrazbo ali s poroko. S pomočjo informacij o članstvu v različnih ljubljanskih društvih v nalogi podrobno prikažem dejavnost ljubljanskih žensk, njihova medsebojna poznanstva ter vpletenost njihovih mož in staršev. V nalogi prepletam tudi odnose med spoloma, razmerje med javnim in zasebnim ter vstop žensk v javnost v povezavi z nacionalnim angažmajem slovenskega naroda v obravnavanem obdobju.