Hranilnice so v imenu javnih državnih ali lokalnih oblasti dopolnile sheme javne politike ali na podlagi osebnih, filantropskih prepričanj ustanoviteljev pomagale v okvirih družbenega delovanja, zlasti na področju zdravja, socialnega varstva in izobraževanja. Ti denarni zavodi so imeli pomembno vlogo v vsakdanjem življenju prebivalstva v 19. stoletju tudi izven okvirov primarne vloge finančnega zavoda, katerega glavne aktivnosti so bile povezane z zbiranjem prihrankov in distribuiranjem denarnih sredstev na finančnem trgu. Kranjska hranilnica je kot večina hranilnic, ustanovljenih v prvi polovici 19. stoletja, imela dvojno funkcijo. Nastala je v duhu razvetljenstva, ustanovitelji so delali v okvirih filantropskih načel. Hranilnice so del svojega čistega dobička namenjale za splošno družbeno korist. Poleg tega so bile usmerjene v pridobivanje profita, ki pa je bil sprva namenjen krepitvi rezervnega sklada in varnosti zavoda. Prispevek se osredotoča na delovanje Kranjske hranilnice v luči družbene odgovornosti do revnejših slojev prebivalstva, v okvirih katere je delovala na več ravneh. V prvem obdobju delovanja je nagovarjala predvsem zaposlene ljudi, ki so pripadali nižjim slojem, kljub temu pa so lahko del svojega zaslužka namenili varčevanju.