Prispevek obravnava nekatere nove pristope k proučevanju etnične identitete. Ugotavljamo njeno vsebino, večplastnost ter nekatere pogoje ohranjanja oziroma razloge spreminjanja identitete. Pri tem je jezik kot vsebinsko bogat, dostopen, značilen in zaznaven element vsekakor najbolj primeren za tovrstno analizo. S pomočjo metode komunikacijskega kroga, podlaga katerega je indeks komunikacije, dobimo nazorno, jasno, primerljivo podobo pogostosti rabe manjšinskega jezika in s tem vpogled v najpomembnejši pogoj ohranjanja identitete.