Avtor v prispevku obravnava afero iz leta 1953, ki jo je sprožil novinarski članek v časopisu Slovenski poročevalec, v katerem je bil opisan primer učiteljice Josipine Papež iz Boštanja, ki naj bi do krvi pretepla več otrok. Učiteljico je zaradi neustreznih vzgojnih metod že pred tem kaznovalo disciplinsko sodišče, toda pristojni niso storili ničesar, da bi nadaljnje ekscese na šoli prekinili. Ob boštanjski aferi se je razvila širša diskusija v javnosti in v medijih. Zaradi senzacionalističnega pisanja Slovenskega poročevalca so nekateri prosvetni delavci smatrali polemiko kot frontalni napad na učiteljstvo. Uredništvo Slovenskega poročevalca je zavzelo enostransko stališče in ni hotelo objaviti nasprotnih stališč. Izrazito črno-bele ocene dogajanja je presegla komisija, ki jo je za proučitev razmer na boštanjski šoli ustanovil pristojni državni organ Svet za prosveto in kulturo Slovenije.