logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Podoba kočevskih in belokranjskih krošnjarjev v očeh javnosti do začetka 20. stoletja

Avtor(ji):Marjan Drnovšek
Soavtor(ji):Miha Preinfalk (odg. ur.)
Leto:2007
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Kronika, 2007, št. 3
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:krošnjarstvo, Bela krajina, Kočevsko, Judje, kočevski Nemci, Belokranjci, stereotipi, Peddling, Bela krajina (White Carniola), Kočevska region, Jews, Kočevje Germans, White Carniolians, stereotypes
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Marjan Drnovšek je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Kronika-2007_3.pdf
Velikost:71.32MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file431
Odpri
Prenesi
Opis
Avtor analizira podobo kočevskih in belokranjskih krošnjarjev v očeh javnosti, s poudarkom na 19. in začetku 20. stoletja. Krošnjarjenje predstavlja najstarejšo in najdaljšo migracijsko destinacijo z ozemlja današnje Slovenije (Nemčija). Prispevek je analiza odnosov javnosti do krošnjarjev iz vrst kočevskih Nemcev, Belokranjcev in deloma Judov (Ljubljana). V kontekstu negativnega pogleda na izseljevanje Slovencev v tujino je pogled do krošnjarjenja enak (slabljenje vernosti, morale in narodne zavesti). Odpor do njih je bil prisoten zaradi konkurenčnosti stalnim trgovcev, zlasti v primeru judovskih krošnjarjev. Poseben poudarek je na podobnostih in razlikah odnosa do kočevskih in belokranjskih krošnjarjev, kar je vključeno v kontekst slovensko-nemških narodnostnih tenzij od druge polovice 19. stoletja do prve svetovne vojne. V prispevku so z nizanjem konkretnih primerov prikazane stereotipne, ksenofobične in druge reakcije na krošnjarstvo v takratni slovenski javnosti.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/4724
    • naslov
      • Podoba kočevskih in belokranjskih krošnjarjev v očeh javnosti do začetka 20. stoletja
      • The Image Of The Kočevje And White Carniolian Peddlers In The Eyes Of The Public Up To The Beginning Of The 20th Century
    • ustvarjalec
      • Marjan Drnovšek
    • soavtor
      • Miha Preinfalk (odg. ur.)
    • predmet
      • krošnjarstvo
      • Bela krajina
      • Kočevsko
      • Judje
      • kočevski Nemci
      • Belokranjci
      • stereotipi
      • Peddling
      • Bela krajina (White Carniola)
      • Kočevska region
      • Jews
      • Kočevje Germans
      • White Carniolians
      • stereotypes
    • opis
      • The author analyses the image of the Kočevje and White Carniola pedlars in the eyes of the public with stress on the 19th and the beginning of the 20th centuries. Peddling is the oldest and longest lasting migration destination from the territory of today’s Slovenia (Germany). The contribution is an analysis of the relation of the public towards peddlers coming from the Kočevje Germans, White Carniolians and partly Jews (Ljubljana). In the context of negative standpoint regarding the emigration of Slovenes abroad, the relation towards peddling is identical (decline of religiousness, morals and national awareness). Resentment at peddlers was present because of the competition to steady tradesmen, in the case of Jewish peddlers in particular. Special attention is on details and differences in the relation to the Kočevje and White Carniola peddlers, which is included in the context of Slovene-German nationality tensions from the second half of the 19th century to World War I. The contribution presents by enumerating concrete cases stereotypic, xenophobic and other reactions to peddling in the then Slovene public.
      • Avtor analizira podobo kočevskih in belokranjskih krošnjarjev v očeh javnosti, s poudarkom na 19. in začetku 20. stoletja. Krošnjarjenje predstavlja najstarejšo in najdaljšo migracijsko destinacijo z ozemlja današnje Slovenije (Nemčija). Prispevek je analiza odnosov javnosti do krošnjarjev iz vrst kočevskih Nemcev, Belokranjcev in deloma Judov (Ljubljana). V kontekstu negativnega pogleda na izseljevanje Slovencev v tujino je pogled do krošnjarjenja enak (slabljenje vernosti, morale in narodne zavesti). Odpor do njih je bil prisoten zaradi konkurenčnosti stalnim trgovcev, zlasti v primeru judovskih krošnjarjev. Poseben poudarek je na podobnostih in razlikah odnosa do kočevskih in belokranjskih krošnjarjev, kar je vključeno v kontekst slovensko-nemških narodnostnih tenzij od druge polovice 19. stoletja do prve svetovne vojne. V prispevku so z nizanjem konkretnih primerov prikazane stereotipne, ksenofobične in druge reakcije na krošnjarstvo v takratni slovenski javnosti.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2007
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd