logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Ravne na Koroškem v 19. stoletju

Avtor(ji):Karla Oder
Soavtor(ji):Miha Preinfalk (odg. ur.)
Leto:2008
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Kronika, 2008, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Koroška, Mežiška dolina, Ravne na Koroškem, grofje Thurn, zgodovina, 19. stoletje, gradovi, gospodarski razvoj, železarstvo, obrti, Carinthia, Mežiška dolina, Ravne na Koroškem, Thurn counts, history, 19th century, castles, economic development, ironworks industry, crafts
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Karla Oder je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:kronika-2008_2.pdf
Velikost:118.18MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file493
Odpri
Prenesi
Opis
Sodobno mesto Ravne na Koroškem se je razvilo iz srednjeveškega trga Gutenstein, obdanega z dvorci Streiteben (Ravne), Javornik in Dobja vas. V trgu so delovali številni obrtniki, združeni v obrtni ceh, ki je bil ustanovljen leta 1749. Z razvojem železarne se je večalo število prebivalcev in tovarna je za svoje zaposlene gradila večstanovanjske hiše. Fužine Streiteben ob reki Meži v bližini Guštanja so grofje Thurni, ki so svoje premoženje vlagali v razvoj neagrarnega gospodarstva, že na začetku 19. stoletja razvili v železarno in jo sredi stoletja posodobil v pudlarno in valjarno. Po dveh desetletjih so uvedli izdelovanje talilnega jekla in leta 1881 taljenje ali kuhanje jekla v Siemens-Martinovi peči ter postavili temelje sodobni jeklarski industriji na Ravnah na Koroškem. Skozi industrijsko najrazvitejše območje v 19. stoletju so leta 1863 zgradili še železnico Celovec–Maribor, ki je prinesla nove spremembe v gospodarstvo in življenje ljudi.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/4683
    • naslov
      • Ravne na Koroškem v 19. stoletju
      • Ravne na Koroškem in the 19th Century
    • ustvarjalec
      • Karla Oder
    • soavtor
      • Miha Preinfalk (odg. ur.)
    • predmet
      • Koroška
      • Mežiška dolina
      • Ravne na Koroškem
      • grofje Thurn
      • zgodovina
      • 19. stoletje
      • gradovi
      • gospodarski razvoj
      • železarstvo
      • obrti
      • Carinthia
      • Mežiška dolina
      • Ravne na Koroškem
      • Thurn counts
      • history
      • 19th century
      • castles
      • economic development
      • ironworks industry
      • crafts
    • opis
      • The modern town of Ravne na Koroškem has developed from the medieval borough Gutenstein, surrounded with mansions Streiteben (Ravne), Javornik and Dobja vas. Several tradesmen worked in the borough, associated in a craft-guild, which was founded in the year 1749. With the development of the railway the number of inhabitants increased, and the factory built blocks of flats for their employees. The Thurn counts who invested their means into the development of non-agrarian economy, transformed in the beginning of the 19th century the Streiteben iron foundry along the river Meža near Guštanj into ironworks and in the middle of the century modernised into a puddling and rolling mill. After two decades they introduced the production of smelting steel, and in the year 1881 smelting or cooking of steel in the Siemens-Martin furnace and thus set foundations to modern steel industry in Ravne na Koroškem. Across the industrially most developed region of the 19th century, the railway Celovec-Maribor was built in 1863, which brought new changes in the economy and life of people.
      • Sodobno mesto Ravne na Koroškem se je razvilo iz srednjeveškega trga Gutenstein, obdanega z dvorci Streiteben (Ravne), Javornik in Dobja vas. V trgu so delovali številni obrtniki, združeni v obrtni ceh, ki je bil ustanovljen leta 1749. Z razvojem železarne se je večalo število prebivalcev in tovarna je za svoje zaposlene gradila večstanovanjske hiše. Fužine Streiteben ob reki Meži v bližini Guštanja so grofje Thurni, ki so svoje premoženje vlagali v razvoj neagrarnega gospodarstva, že na začetku 19. stoletja razvili v železarno in jo sredi stoletja posodobil v pudlarno in valjarno. Po dveh desetletjih so uvedli izdelovanje talilnega jekla in leta 1881 taljenje ali kuhanje jekla v Siemens-Martinovi peči ter postavili temelje sodobni jeklarski industriji na Ravnah na Koroškem. Skozi industrijsko najrazvitejše območje v 19. stoletju so leta 1863 zgradili še železnico Celovec–Maribor, ki je prinesla nove spremembe v gospodarstvo in življenje ljudi.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2008
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd