logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Reformacija in protireformacija v Slovenj Gradcu (1527–1629)

Avtor(ji):Marko Košan
Soavtor(ji):Miha Preinfalk (odg. ur.)
Leto:2008
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Kronika, 2008, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Slovenj Gradec, Koroška, Štajerska, reformacija, protireformacija, Janž Zajc, Štefan Kimmerling, vizitacijske komisije, špitalska cerkev sv. Duha, cerkev sv. Uršule na Uršlji gori, Mihael Skobl, Slovenj Gradec, Carinthia, Styria, reformation, counter-reformation, Janž Zajc, Štefan Kimmerling, visitation commissions, Špital church of Holy Spirit, church of St. Ursula on Uršlja gora, Mihael Skobl
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Marko Košan je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:kronika-2008_2.pdf
Velikost:118.18MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file493
Odpri
Prenesi
Opis
Deželnoknežje mesto Slovenj Gradec so hitro zajele Luthrove reformne ideje, saj je tukaj po letu 1525 deloval predikant Hans Has (Janž Zajc), ki so ga kot krivoverca leta 1527 obesili v Gradcu, dogodek pa je kasneje opisal tudi Primož Trubar. Kljub hudemu nasprotovanju slovenjgraškega katoliškega vikarja Sebastjana Vokaliča (župnija je bila od 1533 inkorporirana ljubljanski škofiji) je po letu 1586 v mestu pridigal izjemno priljubljeni Štefan Kimmerling z Augsburškega, ki so ga podpirali tudi štajerski deželni stanovi. Prvi veliki udarec za slovenjgraške luterane je bilo posredovanje komisije sekovskega škofa Martina Brennerja ob koncu decembra 1599, zares uspešen pa je bil šele po letu 1600 Tomaž Hren, pokrovitelj gradnje cerkve na Uršlji gori, ki je postala simbol rekatolizacije teh krajev. Leta 1629 je Slovenj Gradec zapustil zadnji luteranski plemič in meščan.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/4678
    • naslov
      • Reformacija in protireformacija v Slovenj Gradcu (1527–1629)
      • Reformation And Counter-Reformation In Slovenj Gradec (1527–1629)
    • ustvarjalec
      • Marko Košan
    • soavtor
      • Miha Preinfalk (odg. ur.)
    • predmet
      • Slovenj Gradec
      • Koroška
      • Štajerska
      • reformacija
      • protireformacija
      • Janž Zajc
      • Štefan Kimmerling
      • vizitacijske komisije
      • špitalska cerkev sv. Duha
      • cerkev sv. Uršule na Uršlji gori
      • Mihael Skobl
      • Slovenj Gradec
      • Carinthia
      • Styria
      • reformation
      • counter-reformation
      • Janž Zajc
      • Štefan Kimmerling
      • visitation commissions
      • Špital church of Holy Spirit
      • church of St. Ursula on Uršlja gora
      • Mihael Skobl
    • opis
      • The provincial-princely town of Slovenj Gradec was swiftly captured by the Luther reform ideas as after 1527, the protestant preacher Hans Has (Janž Zajc) was active there. In 1527 he was as a heretic hanged in Gradec. Later, Primož Trubar described this event. Despite the strong contradiction of the Slovenj Gradec Catholic vicar Sebastjan Vokalič (the parish was since 1544 incorporated in the Ljubljana diocese), after the year 1586, the exceptionally popular Štefan Kimmerling from the Augsburg region preached in the town; he was supported by the Styrian States. The first large stroke for the Slovenj Gradec Lutherans was the mediation of the commission of the bishop of Seckau Martin Brenner at the end of December 1599; more successful was after 1600 Tomaž Hren, the patron of the building of the church on Uršlja gora, which became the symbol of recatolisation of that region. In 1629, the last Lutheran nobleman and citizen left Slovenj Gradec.
      • Deželnoknežje mesto Slovenj Gradec so hitro zajele Luthrove reformne ideje, saj je tukaj po letu 1525 deloval predikant Hans Has (Janž Zajc), ki so ga kot krivoverca leta 1527 obesili v Gradcu, dogodek pa je kasneje opisal tudi Primož Trubar. Kljub hudemu nasprotovanju slovenjgraškega katoliškega vikarja Sebastjana Vokaliča (župnija je bila od 1533 inkorporirana ljubljanski škofiji) je po letu 1586 v mestu pridigal izjemno priljubljeni Štefan Kimmerling z Augsburškega, ki so ga podpirali tudi štajerski deželni stanovi. Prvi veliki udarec za slovenjgraške luterane je bilo posredovanje komisije sekovskega škofa Martina Brennerja ob koncu decembra 1599, zares uspešen pa je bil šele po letu 1600 Tomaž Hren, pokrovitelj gradnje cerkve na Uršlji gori, ki je postala simbol rekatolizacije teh krajev. Leta 1629 je Slovenj Gradec zapustil zadnji luteranski plemič in meščan.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2008
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd