/
Serijske publikacije
/
Prispevki za novejšo zgodovino
Ilegalno partizansko tiskarstvo je po padcu ilegalnih tiskarn v Ljubljani doživelo poseben razmah zopet po kapitulaciji Italije na Dolenjskem, ko sta bili preneseni v svobodne slovenske gozdove, tiskarni iz Novega mesta in Kočevja. Tudi Gorenjska je dobila že v decembru 1943 prvo ilegalno tiskarno, imenovano »Tiskarna OK KPS Kamnik« (pozneje imenovana 7-A), ki je začela delati v Šrajevi opekarni v Radomljah, se nato preselila v Rudnik nad Radomljam! in-nato v Kamniško Bistrico. Zaradi težavnejših zvez preko Save in ker se je zadrževalo vodstvo osvobodilnega gibanja za Gorenjsko (Oblastni komite KPS za Gorenjsko — odslej Obl. K KPS za Gor. in Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Gorenjsko — odslej POOF za Gor.) na ozemlju, ugodnejšem za osvobodilno gibanje, t. j . na desnem bregu Save v območju Poljanske in Selške doline in ker je bila tu tudi »Pokrajinska tehnika KPS za Gorenjsko« (odslej PT KPS za Gor.), ki je organizacijsko povezala in vodila vse partizansko tiskarstvo na Gorenjskem, so začeli misliti na to, da bi postavili tudi na tem področju ilegalno tiskarno, saj ciklostilne tehnike, čeprav številne, niso mogle zadostiti z narodnoosvobodilnim tiskom vseh potreb Gorenjske.