Pričujoč članek proučuje značilnosti ekonomske zgodovine slovenskega podeželja v socialistični Sloveniji skozi perspektivo sprememb, ki jih nakup modernih agrarnih tehnoloških naprav prinese v kmečka gospodinjstva. Temelji na konceptu integrirane kmečke ekonomije, ki pojasnjuje, da so se kmečka gospodinjstva preživljala s kombiniranjem samooskrbnega kmetijstva in tržno usmerjenih dejavnosti in pod drobnogled vzame kmečke družine polkmetov (t.i. polproletarcev). Prispevek izpostavi pomen agrikulturne modernizacije, ki je pomembno določala razvoj kmetijstva s posodabljanjem tehnik pridelave in uvajanjem kmetijske mehanizacije. Prinaša spoznanja o tem, kdo v družini je vnašal novosti na kmetijo in kako je proces mehanizacije kmetij vplival na družbeno razslojevanje ter generacijske diskontinuitete znotraj posamezne kmečke gospodarske enote. Z uporabo pristopa ustne zgodovine članek ne želi rekonstruirati socialistične preteklosti in je kronološko zapisati, ampak skuša prikazati drugačno perspektivo, ki temelji na izkušnjah (pol)kmetov in njihovih vsakdanjih praksah ter tako prispevati dodaten diskurz k že obstoječemu političnemu in ekonomskemu uradnemu zgodovinskemu diskurzu.