V prispevku so prikazani Hitlerjevi obiskovalci med letoma 1940 in 1944, ki so prihajali z jugoslovanskega ozemlja. Trije jugoslovanski, 14 hrvaških in en srbski državnik so v tistem času predstavljali različne države: 1) suvereno Kraljevino Jugoslavijo, ki ji je Hitler dvoril, vendar nanjo ni pritiskal vse do konca marca 1941; 2) navidezno suvereno ustaško Neodvisno državo Hrvaško (ki je obstajala od aprila 1941 do leta 1945 in je bila v resnici odvisna od Nemčije in nekaj časa tudi od Italije); 3) še šibkejšo okrnjeno Srbijo, ki jo je Wehrmacht okupiral aprila 1941. Šele po večmesečnih prizadevanjih je Hitlerju uspelo prepričati jugoslovansko vlado, naj državo priključi trojnemu paktu, kar pa zaradi takojšnje menjave vlade pravzaprav ni imelo nikakršnega pomena. Do sredine leta 1943 so si Hrvati prizadevali predvsem za Hitlerjevo podporo proti italijanskemu vplivu, kar jim je delno uspelo. Vedno so samozavestno in včasih tudi uspešno zastopali svoje interese. Hitler je simpatiziral s Hrvati, med drugim zaradi svojih avstrijskih korenin. Nasprotno pa Srbov ni maral in jim ni zaupal, zato je njihovega predsednika vlade Nedića gostil le enkrat. O tem srečanju ni na voljo skoraj nobenih informacij, zato ga ni mogoče primerjati z drugimi.