Na temeljih arhivskega gradiva, okupatorjevega uradnega časopisja in slikovnega materiala se avtorja posvečata specifični temi obdobja druge svetovne vojne na Slovenskem, v okviru katere celostno analizirata delovanje posebne SA grupne šole Wehrmannschafta v Rogaški Slatini, ki jo je sredi maja 1941 ustanovila SA-Gruppa Südmark za potrebe vojaškopolitičnega izobraževanja in usposabljanja ter ideološke vzgoje poveljniških kadrov spodnještajerskega in gorenjskega Wehrmannschafta. Priznana častniška šola je tekom svojega delovanja (1941-1944) prirejala posebna vojaška urjenja, borbene vaje, športna tekmovanja ter večtedenske praktične in teoretične tečaje, na katerih so se prijavljeni kandidati pod strogo vojaško disciplino in v duhu nacionalsocialističnega svetovnega nazora usposabljali za vermanske vodje in podvodje. Njen pomen ni bil ključen zgolj za Spodnjo Štajersko, temveč tudi za sosednje nemške okupacijske pokrajine, od koder so bili tamkajšnji vermani napoteni v Rogaško Slatino, kjer se je med okupacijo usposobilo več tisoč oficirjev in podoficirjev Wehrmannschafta. Ob odločilnih vojaških porazih Hitlerjeve Nemčije in zasuku vojne tehtnice v prid zavezniške koalicije je šola v zdravilišču postopoma pridobila vlogo prehodne vojaške ustanove, od koder so bili zadovoljivo usposobljeni vermani dodeljeni protipartizanskim operativnim enotam na terenu, nekateri pa so ob koncu vojne sodelovali celo v bojih na fronti.