/
Serijske publikacije
/
Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino
Hmeljske sušilnice v Spodnji Savinjski dolini
Soavtor(ji):Miha Prainfalk (ur.), Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.), Manca Gašperšič (prev.), Hana Habjan (prev.), Niko Hudelja (prev.), Rok Janežič (lekt.)
Leto:2017
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Kronika, 2017, št. 3
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:hmeljska sušilnica, hmeljarstvo, kulturna dediščina, varstvo kulturne dediščine, ekomuzej, aktivno varovanje dediščine, tipologija stavbarstva, Spodnja Savinjska dolina, oast house, hop-growing, cultural heritage, conservation of cultural heritage, eco-museum, active conservation of heritage, architectural typology
Avtorske pravice:
To delo avtorjev Božena Hostnik, Vito Hazler je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Ime:Kronika_2017-3.pdf
Velikost:8.06MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file25904
Opis
Sredi 19. stoletja so v Spodnji Savinjski dolini začeli načrtno uvajati novo kmetijsko in obenem industrijsko dejavnost – hmeljarstvo, ki je z leti izrazito spremenilo krajinsko podobo doline, saj je vplivalo na spreminjanje njene poselitvene, stavbne in demografske strukture. Hmeljarstvo je postopoma vstopalo v savinjski agrarni svet in ga sčasoma tako razpoznavno predrugačilo, da lahko govorimo o spodnjesavinjski hmeljarski kulturni krajini. S hmeljarstvom se je pojavila potreba po uvajanju za dejavnost značilnih gospodarskih stavb – hmeljskih sušilnic, ki so jih zlasti mali in srednji kmetje gradili kot prizidke obstoječim osrednjim gospodarskim poslopjem – marofom – ali kozolcem. Le pri velikih kmetih in veleposestnikih so že v letih pred drugo svetovno vojno nastajale velike hmeljske sušilnice s prostornimi skladiščnimi dvoranami, od srede 20. stoletja pa je bila značilna gradnja velikih zadružnih in hmeljarskih domov, kjer je bilo poleg sušenja in skladiščenja hmelja združenih še veliko dejavnosti s področja kulture, izobraževanja, bančništva, zadružništva in preživljanja prostega časa.
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/44622
- naslov
- Hmeljske sušilnice v Spodnji Savinjski dolini
- Oast houses in the Lower Savinja Valley
- ustvarjalec
- Božena Hostnik
- Vito Hazler
- soavtor
- Miha Prainfalk (ur.)
- Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.)
- Manca Gašperšič (prev.)
- Hana Habjan (prev.)
- Niko Hudelja (prev.)
- Rok Janežič (lekt.)
- predmet
- hmeljska sušilnica
- hmeljarstvo
- kulturna dediščina
- varstvo kulturne dediščine
- ekomuzej
- aktivno varovanje dediščine
- tipologija stavbarstva
- Spodnja Savinjska dolina
- oast house
- hop-growing
- cultural heritage
- conservation of cultural heritage
- eco-museum
- active conservation of heritage
- architectural typology
- opis
- Sredi 19. stoletja so v Spodnji Savinjski dolini začeli načrtno uvajati novo kmetijsko in obenem industrijsko dejavnost – hmeljarstvo, ki je z leti izrazito spremenilo krajinsko podobo doline, saj je vplivalo na spreminjanje njene poselitvene, stavbne in demografske strukture. Hmeljarstvo je postopoma vstopalo v savinjski agrarni svet in ga sčasoma tako razpoznavno predrugačilo, da lahko govorimo o spodnjesavinjski hmeljarski kulturni krajini. S hmeljarstvom se je pojavila potreba po uvajanju za dejavnost značilnih gospodarskih stavb – hmeljskih sušilnic, ki so jih zlasti mali in srednji kmetje gradili kot prizidke obstoječim osrednjim gospodarskim poslopjem – marofom – ali kozolcem. Le pri velikih kmetih in veleposestnikih so že v letih pred drugo svetovno vojno nastajale velike hmeljske sušilnice s prostornimi skladiščnimi dvoranami, od srede 20. stoletja pa je bila značilna gradnja velikih zadružnih in hmeljarskih domov, kjer je bilo poleg sušenja in skladiščenja hmelja združenih še veliko dejavnosti s področja kulture, izobraževanja, bančništva, zadružništva in preživljanja prostega časa.
- In the mid-nineteenth century, people in the Lower Savinja Valley began to deliberately introduce a new agricultural and industrial activity – hop-growing, which radically changed the landscape of the valley, as it affected the settlement, architectural as well as demographic structure in the Lower Savinja Valley. Hop-growing gradually took root in the agrarian industry of the Savinja Valley and changed it in such a singular way that it has created a unique Lower Savinja hop-growing cultural landscape. The introduction of hop production increased the need to introduce agricultural buildings typical of this agricultural activity – oast houses – which small and medium-sized farmers, in particular, built as extensions to the existing main agricultural buildings (marofi) or hayracks. Major oast houses with spacious storage halls were only built by big farmers and land owners before the Second World War, and the period from the mid-twentieth century onwards was marked by the construction of big cooperative and hop-growers’ homes, which were designated not only for hop drying and storage but also a series of other activities in the fields of culture, education, banking, cooperativism, and leisure.
- založnik
- Zveza zgodovinskih društev Slovenije
- datum
- 2017
- 01. 01. 2017
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcNd