Avtor analizira spremembe v pogledih slovenskega katoliškega tabora na področje telesne vzgoje na prelomu iz
19. v 20. stoletje oziroma v obdobju t. i. delitve duhov in ostrega kulturnega boja. To je imelo za posledico nastanek
katoliške telesnovzgojne organizacije Orel, ki se je v enem desetletju v mnogih segmentih, na čelu s številčnostjo, močno
približala Sokolu. V prispevku je prikazan proces od pojava prvih konkretnih idej o lastni katoliški organizaciji do
njene uresničitve in rasti pred prvo svetovno vojno.