Članek obravnava na osnovi listinskega gradiva in urbarjev zgodovino Šenčurja in okoliških vasi v srednjem veku. To področje vzhodne Gorenjske je staro slovensko naselitveno ozemlje, ki je v srednjem veku v glavnem pripadalo samostanu dominikank v Velesovem, ustanovljenem 1238. Urbar samostana iz 1458 vsebuje imena vasi, kmetov in njihovih dajatev. Nekaj podložnikov iz teh vasi je spadalo tudi pod ortenburški urad na Primskovem, nekaj jih je bilo podložno grofom Celjskim, ostanek pa bogatejšim meščanom Kranja, Škofje Loke, Kamnika in Ljubljane.