Z ustanovitvijo nižje gimnazije z nemško-slovenskimi vzporednicami v Celju leta 1895 celjsko gimnazijsko vprašanje še zdaleč ni bilo rešeno. Bitka okrog slovenskega učnega zavoda je potekala še vsa naslednja leta, vse do razpada Avstroogrske. Vendar lahko boj za slovensko gimnazijo v Celju razdelimo v dve obdobji: sprva je boj potekal izključno na relaciji nerešenih mednacionalnih odnosov v monarhiji (Nemci-Slovenci), kasneje pa se je temu pridružil tudi notranje-politični spopad med Slovenci samimi (razpad politike sloge), ki jim je bilo nerešeno gimnazijsko vprašanje zgolj pretveza za promoviranje lastne politike, samo gimnazijsko vprašanje pa bolj stranskega pomena. Tudi po letu 1906, ko so štajerski Slovenci skušali reševati celjsko gimnazijsko vprašanje pod okriljem Spodnještajerskega narodnega sveta, se stvar ni premaknila z mrtve točke.