/
Serijske publikacije
/
Arhivi
To delo avtorja Akoš Anton Dončec je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
V članku je predstavljena analiza hišnih imen iz Verice in Ritkarovcev v slovenskem Porabju na Madžarskem. Orisan je značilen običaj slovenskega ljudstva med Muro in Rabo z zgodovinskega vidika s pomočjo analize hišnih imen teh porabskih vasi. Zgodovinski podatki kažejo, da je poimenovanje domačij zelo stara navada v Prekmurju in Porabju. Podobne primere najdemo tudi v drugih krajih Evrope. Najstarejši dokument, ki sem ga doslej našel o slovenskih hišnih imenih iz Ogrske, je urbar iz leta 1767. Slovenskih hišnih imen z zgodovinskih aspektov še niso raziskovali ali analizirali. Hišna imena spadajo med zemljepisna lastna imena. O običaju vemo to, da so imeli ljudje isti način poimenovanja v srednjeveških mestih. Domača imena so tvorjena iz potrebe po lažjem ločevanju ljudi med seboj. Motivacija je enaka v Prekmurju in Porabju, kjer so nekateri priimki (npr. Cipot, Gomboc, Grah, Gumilar, Horvat, Hozjan, Huber, Kerec, Mešič, Recek, Rogan, Sever, Smodiš, Šiftar, Tratnjek, Zver) zelo pogosti. Hišna imena so se velikokrat, zaradi sorodnikov ali smrti lastnika, selila na drugo domačijo. Današnji ohranjeni nazivi, ki so bili omenjeni tudi v zgodovinskih dokumentih, verjetno ne veljajo za iste hiše kot v 18. ali 19. stoletju.