/
Serijske publikacije
/
Arhivi
To delo avtorjev Vinko Škafar, ČLANKI IN RAZPRAVE, Štajerska kapucinska provinca, samostani, dejavnost, povezovanje geografskih prostorov, ARTICLES AND PAPERS, Capuchin Styrian province, monasteries, activity, integrating geographical areas je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
V razpravi so predstavljeni samostani Štajerske kapucinske province, ki so bili na ozemlju današnje Republike Slovenije, Hrvaške, Avstrije (Štajerska in Koroška) in Italije (zahodni del Furlanije - Julijske krajine, it. Friuli-Venezia Giulia, nem. Friaul-Julisch Venetien). Že dejstvo, da so redovniki Štajerske kapucinske province živeli in delovali med ljudstvom, ki je govorilo nemščino, slovenščino, hrvaščino, italijanščino in furlanščino, govori o povezovanju geografskih prostorov. Od prvega samostana v Gradcu leta 1600 do leta 1711, ko so položili temeljni kamen za najmlajši samostan, Irdning, je provinca imela 33 samostanov in en hospic: 1. Graz sv. Anton 1600, 2. Ljubljana 1607, 3. Bruck an der Mur 1607, 4. Gorica (it. Gorizia, nem. Görz) 1609, 5. Celje (Cilli) 1615, 6. Reka (Fiume) 1609, 7. Maribor (Marburg) 1613, 8. Radgona (Radkersburg) 1617, 9. Zagreb (Agram) 1618, 10. Trst (Trieste) 1623, 11. Ptuj (Pettau) 1623, 12. Krmin (Cormons) 1624, 13. Beljak (Villach) 1629, 14. Wolfsberg 1634, 15. Sv. Križ (Heiligenkreuz) 1637, 16. Leibnitz (Lipnica) 1639, 17. Krško (Gurkfeld) 1644, 18. Kranj (Krainburg) 1640, 19. Tamsweg 1643, 20. Murau 1645, 21. Celovec (Klagenfurt) 1646, 22. Graz (extra muros) (St. Joannes Bapt.) 1648, 23. Gradišče ob Soči (Gradisca)1648, 24. Hartberg 1654, 25. Novo mesto 1658, 26. Cmurek (Mureck) 1667, 27. Leoben 1690, 28. Varaždin 1701, 29. Knittelfeld 1705, 30. Škofja Loka 1707, 31. Schwanberg 1708, 32. Karlobag 1710, 33. Irdning 1711 in 34. hospic Kaniža v Liki 1721. Podobno kot število samostanov je bilo tudi število redovnikov visoko, najvišje leta 1769, ko je Štajerska kapucinska provinca imela 820 članov (duhovnikov, bratov pomočnikov, klerikov in novincev). Podoba province pa se je zelo močno spremenila s posegom jožefinskih reform.